jutro
julijsko sonce
z rumenimi tipalkami
žgečka
mlado tišino
ki je sedla
na koruzno polje
in zreli oves
skozi odprto okno
preko police
s pisanimi vodenkami
uhaja šepetav glas
ventilatorja
ki nekje
med oknicami
poljublja
prebujeno cesto
hiše sanjajo
spuščenih vek
ovite
v poletne žimnice
kakor maček v košari
čakajo
da se razbohotijo popki
doneča cerkev
nagovarja
tenak zven
žlice
ki zadene
ob kavno skodelico
z rdečimi vrtnicami
neslišno hlapenje rose
miri pritajeni jok
lesene zibelke
novorojenec
sobota se oblači
v sveže plenice
Petja
zelo lepo, tako nežno in zasanjano
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 02. 07. 2016 ob 07:38
- Prebrano 800 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 189.6