Sklep

Zjutraj, ob prebujanju v mrlečo svetlobo,
me s čistim direktom v čelo, položijo nazaj
med rjuhe, rjoveče, ravnokar umirajoče sanje.

 

Sanje v katerih se ponavljam leta in leta.
Sanje v katerih že leta nekomu pomagam,
nekomu delam uslugo, nekoga rešujem,

 

nekoga poslušam, nekoga ubogam.
Jebenti, dost 'mam! zakričim v mrlikavo sonce,
ki ravnokar, ničesar krivo, prešpikuje roleto.

 

Zdaj je pa že skrajni čas, da sem enkrat jaz tisti,
ki vodi, ki ga ubogajo, ki mu delajo usluge, sklenem.
Vsaj enkrat. Vsaj zdaj: v poslednjem petdesetletju.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 02. 07. 2016 ob 07:30
  • Prebrano 637 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 99

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!