zapiskal boš na oglušele lune
na zatone ki kradejo sok rdečim skalam
na devetmesečne obroke s sikanjem
molotovke in obračanjem napol pečenega soseda
brez kruha za tvoje samice
na mrak zore in zanos sonca 
da bo človek v mestu in vas na mostu
s katerega boš skočil naravnost na travnik
kjer boš napasel svoje mrtvake
zapiskal boš in oglodal pisane klavirje
s kremplji namesto tipk
z vodo namesto kosila
z bosimi koleni tekel kot z zimo skozi tone
skozi dirigenta brez palice
ki je pozabila dihati zanj
zapiskal boš v nova morja
izbruhana z rimami na golo dlan
v motive sivih viharjev
s prstom na dežniku
na katerega si včasih risal žarke
in jih metal v lonec kot makarone
zapiskal boš na slamo ki je izgubila
zeleno barvo in dan v mesecu
šepajoč skozi čeljust nagrizenega leva
s slepim medvedom na pragu 
in poslednjim mesom v zobu
zapiskal boš in piskal
dokler se ne bodo drevesa postavila v vrsto
se naježila se ti ponudila
skrivnostna in vabljiva
kot ženska golida mleka
z besedo brez poljuba

Vesna Šare