Obujen nasmeh
ko pogrešano sonce
najde pot nazaj
in spet godi
tako zelo
sploh ko na trenutke
odmislim praznino
ki mi gospodari
slehernemu dnevu
in gospodari
ker lahko
ker je prešibek odpor
ker sanje niso dovolj
ker beseda ni dejanje
in čaka me boj
če hočem naprej
toda kam in kje je to naprej
preveč sem zataval
izgubljen
od capljanja na mestu
in ti
in midva
kaj bo z nama
kje sva
že leta se najdeva samo v besedah
kjer bereva
da sva in bova
čas pa teče
in izpuščava goro trenutkov
takšnih
zaradi katerih bi se bilo vredno
obrniti nazaj
a ne
midva
še kar besedičiva
in čakava
da se naju čas nasiti
in nama pokaže
velik sredinec.
Lepa izpovedna pesem Igor. Zanimiva za branje in ja, vprašanje.
Odlično.
Lp,hope
Helou Hope in eh, saj bo a ne?
Bodi lepo.
Igor
Poslano:
25. 06. 2016 ob 07:10
Spremenjeno:
25. 06. 2016 ob 08:19
vse lepo povedano - najbolj pa mi je všeč konec ( zadnjih 6 vrstic ), moj sredinec se je proti besedičenju dvignil že zelo zgodaj (se mi je zdelo pomembno ).
Pa še aforizem mi je prišel na misel na to temo. Evo ga objavljam.
lp gorskijavor
Gorskijavor, hvala ti za komentar in lep dan želim.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!