U vreloj ljetnjoj noći
hodam baščaršijskom kaldrmom
zastajkujući pored ćepenaka
sa kojih su kiše saprale
i vjetrovi odnijeli
tragove prošlih ljubavi
Sa nekim osjećajem daljine
skupljam komadiće sjećanja
na jednu mirnu ulicu
i jedno dvorište
puno neba i ptica
u koje sam bježao
kad me tuga pronađe
U mojim očima
koje su ponekad zelene
ogledaju se
puste i daleke ravnice
iz kojih stiže proljeće
i rastu bijeli cvjetovi
Možda i ja tamo nekad stignem
da otkrijem skriveni biljeg
izgubljen u vremenu
odsanjam pjesmu
zatvorim oči
i sjetim se mjesta
na kojima sam svirao prije
Sumiko, divna pjesma zadovoljstvo mi je čitati svaki stih, za 5.
Lijep pozdrav,
Katica (katarinab)
Sjajno!!! Baš nikad ne propuštam užitak čitanja tvoje poezije.
Lijep pozdrav,
Mirko
Bravo ,predivna poezija !
Lp, Vesna
Vesna, hvala na komentiranju i drago mi je da Vam se to što pišem dopada.
Lp,
Katica
Slavice, hvala puno!
Lp, Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sumiko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!