
Zadrhtim …
in pogled lovi
že druge oči – njihove poglede.
Kurja polt in strah
pred tem, kaj bo jutri.
Ovira me, da ne neham
misliti na to.
Zadrhtim …
V hipu pomislim,
plavam po zraku – kot ptica lebdim.
Na široko razprta krila,
vonj svobode in okus po njej.
Nič me ne ovira, ne neham
mahati in lebdeti v
lepoti tej.
Zadrhtim …
padem na trdna tla.
Se pobiram – odhajam stran od tu.
Ponosno korakam,
se zavedam, da ujet sem.
v ta svet.
Zakaj tukaj živim,
če ne spadam sem?
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Brez šivov
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!