Kako težke so misli, misli bolečin,
daleč so, kakor vrhovi planin.
Kako težke so besede, besede neizrečene,
besede, ki imajo velike pomene.

Dal bi vse, da pridem do tja,
da občutim svobodo vedrega neba.
Tisto neskončno, vedro, modro praznino,
tisti občutek, tisto hladno toplino.

Toplina, ki mi je edino upanje v tej zablodi,
brez neba me cesta k dnu vodi.
Upanje je luč, ki skozi sveti,
upanje, upanje je misel o svobodi.

Svoboda svobodno leti, svobodna je!
Kot ptice na veji, živahna je,
Živi …

Brez šivov