Zanosno, sem ter tja
preriva morje se igrivo.
Hladna burja ostro pihlja,
sonce za oblaki se je skrilo.

Vse je sivo!
Nebo mračno nad menoj,
Sivo morje, voda temna,
skale hladne,
sive stoje pred menoj.

Vse je mrtvo,
le živo morje se igra.
Sonce je ugasnilo,
burja zdaj pihlja.

Nežno česa mi lase,
nekoč to znala si ti.
Spomin draga nate
in
mrzla solza počasi drsi.
Vendar burja ji ne da,
ne dovoli ji, da pade na tla.
Piha mi v obraz ostro,
ustaviti hoče solzo bistro.
Moje solze, da več ne cvete
ohladiti me hoče, da več ljubim te ne.

Burja piha, odnaša vse.
Vse lahko odnese, a ne tebe.
Burja piha, ona ohladi vse,
vse lahko ohladi, a ne moje srce.
Burja piha, nič se ji ne upira,
upiram se le jaz in moja ljubezen,
ki na sunku njenem se igra.

Naj pihlja, saj mi nič ne more ...

Brez šivov