Dobro jutro, ljubezen
To noč sem izgubila pesem.
Škoda.
Bila bi to lepa pesnitev,
takšna brez črk.
Samo dva, ki se ne iščeta tipajoč
in vztrajata vsak na svojem robu postelje.
Dežuje ...
Glasni izdihi z robov se nekako ne ujemajo
z ritmom kapljic,
ki se skupaj z mojimi verzi
zaletavajo v šipo.
Topi zvoki so zasedli spanec.
V trenutku me oblije energija namena,
počasi premaknem nogo
in čakam.
Približam jo še malo in ...
Dotik, samo dotik bi rada!
Prekleta trma pa še kar diha.
Še vedno dežuje ...
Bi bilo noro, če bi naga
stekla na teraso,
pustila dežju, da te dolgo spira?
Bi bilo noro, če bi vpila,
vpila močneje od groma,
močneje od tvoje glasne molčečnosti
in mi ne bi bilo mar,
kaj si bodo ljudje mislili?
Ali pač ?
Na misel mi je prišla kitajska metoda mučenja.
Zvezanemu so dneve in dneve
kapljali vodo po tilniku.
Kaplja za kapljo ...
To si mi povedal nekoč,
ko si me objel.
Objem pa je dišal po čakanju.
Poznam čakanje in poznam ječarje.
Ko nesreča pride po svoje,
jo presenetim z nasmehom.
Dobro jutro, ljubezen.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 12. 06. 2016 ob 15:14
- Prebrano 671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 283.4
- Število ocen: 11
