predaleč je čas
da bi se spomnila
uspavanke
samo kakšne moraste sanje
nočejo ponikniti
v svetu kjer je spanje
skoraj prepovedano
si govorim da nisem
nekdo ki ga ponujajo
s popusti
ker je nekako
neprivlačen za tržišče
vzemite jo
pa vam dve leti ne bo treba
plačevati prispevkov
samo ne očitajte nam
da smo sami krivi za
zakon ki je kot počen lonec
predaleč je čas
da bi se spomnila
kaj sem prepevala sinovom
čisto potihem
da bi lepše zaspali
in vsaj sanjali
o življenju
o potici na mizi
o dobri službi
in avtu v garaži
vse visi v zraku
kot da nekdo venomer
otepa prah
samo zato da bi lahko
s prstom risal smeške
ko bi prah legel
na staro komodo
ko zunaj dežuje
v noč brez zvezd
nastavljam budilko
kot nekoč
ko je bilo spanje
predpesem
za prvi dan
preostanka prihodnosti
Nespečnost, v kateri se zbirajo skrbi za prihodnost, ki je negotova, skrbi matere za otroke, skrbi človeka, ki mu čas odteka brez varnosti (uspavank) in ki zaradi socializiranosti še upošteva družbeni red (navija budilko), pesem, ki na oseben način kritično pretresa sedanjost, ki je prepredena s strahovi za prihodnost, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!