udobno se namestiš
usta si napolnil z vato
toliko si je natlačil da ob robovih skoraj sili ven
a si že navajen stisniti zobe za rezervirane prve vrste
prav dobro se sedi tukaj in skorajda tako prijetno je
kot na tistem temno zelenem fotelju v dnevni sobi stare mame
ne veš zakaj se ti ravno zdaj izriše pod vekami
a spomniš se kako ste se prerivali zanj
pred televizijo s temno rjavim okvirjem
kdove kdo je podedoval ta fotelj
res čudno da si povsem pozabil nanj
in na staro mamo ki je nosila čaj in piškote
v aluminijastih posodicah na majajočo se mizo
vi pa ste se gnetli na tisti stol proletariata
kot bi bil rezerviran sedež v prvi vrsti
na nocojšnjem obeleženju nečesa
zalotiš se da levi kotiček ust držiš nevarno višje
skoraj bi pozabil na vato in se zasmejal
kot si se takrat ko si jo posedel na tisti temno zelen fotelj
in jo s prekrižanimi nogami naslikal na platno
nato pa sta se večkrat ljubila dokler ni šla v Madrid
ker si po obeležjih kot je nocojšnje prevečkrat ostajal
presedaš se da bi se udobno namestil
bi pa res lahko bilo prijetneje sedeti na sedežu
zaradi katerega si tolikokrat premaknil komolce
bolj kot se popravljaš bolj te tišči
kartica z rezervacijo na tvoje ime
ki je v naglici nisi umaknil z žametnega sedišča
usedel si se nase da bi bil čim prej
eden iz prve vrste nocojšnjega obeležja nečesa
zdaj pa moraš slediti protokolu, molčati in mirovati
čeprav se na potlačenih imenih
kljub vati v ustih neudobno sedi

TadejaL