Tako močno
zaljubljeni
v življenje,
da ne iščemo
več tistih
drobnih verzov
z rimami,
ki bi nas
zadovoljevali
kot so
nas nekoč.

Našli smo
pomen,
ne glede
na ritem.
Ne zanima nas
stopica,
ne zanima
nas niti
oblika.

Umetnost
naše sreče
je v tem,
ko gledamo
v zrak vidimo
trenutek,
ki tli v naših
srcih.
Depresijo
smo pustili
v najstniških
letih,
adolescenca
nam ne pride
več do živega.

Morda nas muči
kriza
srednjih let.
A pri svojih
letih, ne
razmišljamo
več preteklosti.
Zato smo
tukaj in zdaj
ujeli v večnost.
Samo ljubezen
nas budi žive.

Primosrajtmajerevsky