Kava se pije z občutkom In imeti moraš
pravi stol z naslonjalom Mogoče ugotoviš
da je pomembna barva lesa ali
vrabcev Glasba je samo za vzdušje
Rahlo tresenje misli Na-rahlo-na-
tančno Svinčnik je črta Si rekel
Ugotovil in logično dokazal
s kamenčki Po prostoru si se raztavil Kot
opozorilo: sem tukaj in ti nisi Nimaš
pojma Pojma nimam Ker ga tudi ni ampak
to je že drugo vprašanje Samo za odtenek si
drugače od neba Pišeš se Tankočutno se
pišeš na mimiko mojega obraza Mogoče
boš ostal Mogoče se boš
samo odtisnil na zadnjo stran
sonca
Kot odpiranje oči, kot postavljanje objektov in subjektov v sliko novega dne, kot notranji dialog, ki ga je toliko več ob taki uri kot zunanjega in vendar se zdi, kot bi bilo vse izrečeno ... pretrgani in na novo začeti pomeni / verzi so zanimivo razpostavljeni v pesem, kar narekuje posebno branje in ustvarja atmosfero prepletenosti, čestitke,
Ana
Ana, hvala,
lp, H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!