MAKOVA POLJA
Cvetoča so makova polja,
vsak cvet se pod soncem blesti,
tam preko neskončnega obzorja,
nekdo se sreči smeji.
Sta šla na travnik cvetoči
in dala ljubezni ime,
utrgal je cvet najbolj rdeči,
in ji ga pripel v lase.
Nihče ne bo vedel,
da nekoč tam srce ji je dal,
le zrak kot takrat bo še stoletja
po maku in ljubezni dišal.
(poezija Monika Čuš)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!