Prinašam noč.

Brez besed

z nočnim zavijanjem

črnega vetra

plahutam v nebo

v zgodbo večera.

Obala odhaja.

Oddaljujem telo

in misli,

ki od mraza

čakajo na sonce.

Po koncu sanj,

ko bo prvi svit

privabil svetlobo

ob jutranji kavi

si bova pripovedovala sanje.

Nekaj skupnega imajo,

moje tebe

in tvoje mene.

Nedeljive misli

se nikakor ne dajo

odtrgati.

Oči so vnete,

niso solzave

mi praviš,

ko pijeva

jutranjo kavo

in rahljava

 sanje,

do konca kave.

Danes je novi dan.

In še ena črna noč.

IŽ-lev