in gradi ga......

pravzaprav sem se ob branju skrčila do neke čudne bolečine

lp

i.

Tudi jaz ob pisanju ...

Hvala, pi. Bodi dobro

Živijo ~ Mr. Kristijan!

Če bi me lahko slišal -- bi šumi ploskanja pozvanjunoč tleskali

Prav ljubko in veselo. LP ~ Talitha ;) <3

Oh, waw :)

Hvala ti za to :D

Malica, nekje cez poldne? :)

Ja?

Načeloma se gre v tem času na "malco", če delaš. Vsaj tako se ji je reklo povsod, kher sem do sedaj delal. Tudi na gradbišču.

Nekaj čez poldne ali nekje čez poldne.

Kot kost za razmislek o naslovu.

Aja... sorry, sem se obesil na malico, nesporazum.

Hmmmm ... ammmm ... možno. Sam sem šel na "nekaj minut čez poldne" in kot je v navadi pogovorno izpustil minute.

Lahko bi bilo tudi nekje. Smem vprašat, kako bi ti osebno videla razliko med obema možnostima?

Malica, nekaj čez poldne - poldne [ura] - nekaj (minut) čez uro nekako logično, kot si sam že napisal. In potem začneš pesem z nekaj minut čez poldne. Povzameš naslov. Odstraniš eno besedo iz začetka pesmi, kar postane naslov ali obratno iz naslova izpelješ pesem. Kakorkoli.

Razliko v Malica, nekje čez poldne, vidim v tem, da dodaš tudi možnost kraja in časa. Space and time. Gravitacijsi valovi. Čas že imaš, tako bi dodal pa še prostor. Naslov kot je zdaj, se mi zdi bolj omejen (kar ni slabo, ker se gre o času, seveda).
V primeru Malica, nekje čez poldne in če potem nadaljuješ z Malica, nekaj minut čez poldne, imaš tudi neko preigravanje, igro besed med nekaj pa nekje.

No ravno prejle sem poslušala o gravitacijskih valovih in sem to idejo nekako videla v povezavi z naslovom in nadaljevanjem pesmi.

Mogoče je to samo moja (trenutna) interpretacija ali pa se resnično kaj spremeni.

Einstein bi razmišljal v in o idejah/mislih. 

Hmmmm ... a veš da imaš point :)

Celo takšnega, ki mi je všeč, oz. mi daje mislit. Pomoje bom prespal tole.

Kot verjetno veš, je večina mojih naslovov zgolj posredno povezanih s samo vsebino pesmi. Tukaj pa sem sem se odločil, da izrazna sredstva omejim v (zase) skrajnost. Zato tudi odločitev za naslov, ki potem z izpeljavo prvega verza zelo ozko zameji stvari.

Ampak mi je tvoja ideja zanimiva in vsekakor vredna razmisleka. Hvala :)

Premislil in prespal in se odločil, da malo več odprtosti v naslovu ne škoduje :)

Dobr tole. Hvala za okusno malico. Všeč so mi komentarji in vajin dialog s Teo.

Hvala, Svit, sem vesel, da ti je teknila. Tudi jaz sem vesel vseh komentarjev, taksni pogovori o pesmih se mi vedno zdijo koristni, ker vnasajo nove perspektive. In lepo je vedet, da pesem nagovarja ljudi.

Čestitke k izboru pesmi za pesem pomladi 2016. Še sem lepim utemeljitev uredništva:

Poldan, ta simbolična meja zadnjega trenutka (če se samo spomnimo na pet pred dvanajsto), ki je v tem primeru že presežena, nakazuje odtekel, izgubljen čas. Delavec (opazovani p. s.), ki tovori beton in dela na gradbišču, kljub temu, da ne dobi plačila, je simbol množice brez prihodnosti: njegovo delo, ki ni zadosti za preživetje, je delo iz nuje, navade, obupa: pesti, ki se nočejo razkleniti (ker so ohromljene od dela), bi se nam rade zdele kot obljuba upora. Svetli trenutki so materializirani (in skriti pod blazino samskega doma) v pogledu na relikvijo, fotografijo z mladosti, stavek materine ljubezni in Titovo sporočilo: »S tim češ rukama izgraditi novi svijet,« ki se je tistega leta zdel smela parola za boljše čase. Ko pa je skrčena na nagovorjenega posameznika, ki 40 let gara, je samo še velika utvara in ponižanje.

Še veliko navdiha za pesnjenje!

Pesem s socialno tematiko kaže na razpoke v družbi, ki se skozi čas prav nič ne celijo, le še poglabljajo in požirajo vse več ljudi, zato je (vse bolj) aktualna tudi v današnjem času.

Ana, iz srca hvala za izkazano priznanje :)

Čestitke za zmago na Mentorjevem feferonu 2016. 

Lep dan, VanjaT

p.s. Če imaš čas pridi zvečer v Metropol ;-)

Hey, hvala. Za čestitke in vabilo.

Danes sem sicer na podelitvi Veronikine nagrade, ampak če se ne bo preveč zavleklo, pridem naokoli :)