Luč z belim obrazom

se tiho umika vase.

Oko mu še lebdi na površini

a svetlobna lisa poželenja,

ta se skriva

nekje v globini.

Prinesla sem jagod opoj

a v zgrizenih ustnicah našla

votel nasmeh.

Pripela uhane,

ter v vezenino najine pravljice

uvezla štiriperesno deteljico.

Le označil si je ta dan, kot slepo pego.

Z žalostnim napitkom naprej

utaplja zgrešenost  vibracij.

Odkrivala se je trdota ljubezni.

Izobčena

v sobi otipavam stene

domače a danes tako tuje drugačne.

V polkna z izrezljanimi srčki

skrivam sanje,

ki skozi mrak besed

zgolj le s ponošenim utripom

pod vekami z rdečino

občutim trdoto škorpjona.

levcek