Šest tisoč obratov, kazalec na rdeče,
za gumo se črta modrikasta vleče,
na sredi ovinka motor zatrepeče,
izpuh glásno rjove kot pobesnel bik.
Se vztrajno poslednji topí krajec sreče
in vedno več drzni si upa voznik,
kolesi s podlago izgubljata stik.

»Živél bo,« kirurg strti materi reče
in ona obriše si solze ihteče,
nerodno soprog jo objame čez pleče,
edini njun bog je zdaj tale zdravnik.
»Četudi se vse po najboljšem izteče,
ostal invalid bo na žalost bolnik,«
dodal je, nato pa odšel čez hodník.

Več mesecev mine od strašne nesreče,
da revež se reši bolnišnične ječe,
z vozičkom pripelje se plaho, boječe,
v naročju pa mapo vseh kliničnih slik.
So rekli, da znalo bi biti moteče,
ker čutil bo v "nogi" srbenje in tík,
da minejo leta spet, preden bo šik.

A ni bil pripravljen na skušnje preteče,
pa ne, da ga "noga" srbi ali peče,
še tisočkrat hujši od rane skeleče,
še hujši je bil smrtno hladen dotik.
Po "stegnu" dekle ga poboža goreče,
ki z vso je močjo priletelo v robnik.
Izdavil je prav nehote strašen krik.

ficra_zom