Izpod valov z nasmehom
če bi se zgodilo
bi sčasoma nasmeh zbledel
hrepenenje utihnilo
in groba beseda
bi razgalila stvarnost
včasih me pelješ
po smaragdni reki
kjer imajo valovi
obliko prijaznih ustnic
in je dno globlje od neba nad nama
slika ki izginja
in se spet pojavlja
postavlja nema vprašanja
veter odnaša odgovore
kaj skrivajo plasti
čebule ki je nočeš olupiti
zato se ne bo nič zgodilo
oči bodo le mežikale v sonce
ne bodo potočile solze
ko boš odložil očala
in boš samo še avatar
urednica
Poslano:
12. 04. 2016 ob 21:10
Spremenjeno:
12. 04. 2016 ob 21:11
Kot bi bilo stvarno (res prepričljivo, do konca), a ni; z omembo besede avatar se vse resnično zazdi prividno, simbolno, izmišljeno - oblika, ki je zgnetena po (lastni) zamisli ... pesem, ki jo lahko pravzaprav beremo na oba načina, čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za komentar (je poleg besede 'čestitke' še kaj lepšega?), ki mi povsem zadošča.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 08. 04. 2016 ob 10:06
- Prebrano 742 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 520.8
- Število ocen: 15