Jožetu K.+ in Stanetu Z.+ iz Kočevja: A jaz - življenje ...
Okoli mene sama smrt.
A jaz –
življenje ...
Kje vam bo sonce zdaj premrla srca
ogrelo?
V mrtvaških vežicah.
Gomilah prezgodnjih.
Zakaj ste, moji,
odšli?
Še preden bi lahko poklonila svoj zadnji
nasmeh?
Zakaj sem komaj ob žari s tvojo
podobo
spoznala, da si mi bil
brat daljni po krvi?
Okoli mene smrt.
A jaz –
življenje ...
Slovo od Brata, slovo današnje še od
Tebe,
ki našli so te v krvi in z globoko osamljenostjo v
srcu.
Zakaj, še preden bi lahko ti poklonila
zadnji svoj nasmeh in topel topel
objem??
Okoli mene sama sama misel
smrti,
smrt.
A jaz –
življenje ...
.. sonce ...
.. luč.
A jaz –
življenje ...
Kje vam bo sonce zdaj premrla srca
ogrelo?
V mrtvaških vežicah.
Gomilah prezgodnjih.
Zakaj ste, moji,
odšli?
Še preden bi lahko poklonila svoj zadnji
nasmeh?
Zakaj sem komaj ob žari s tvojo
podobo
spoznala, da si mi bil
brat daljni po krvi?
Okoli mene smrt.
A jaz –
življenje ...
Slovo od Brata, slovo današnje še od
Tebe,
ki našli so te v krvi in z globoko osamljenostjo v
srcu.
Zakaj, še preden bi lahko ti poklonila
zadnji svoj nasmeh in topel topel
objem??
Okoli mene sama sama misel
smrti,
smrt.
A jaz –
življenje ...
.. sonce ...
.. luč.
21. februar 2009
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Romana Novak
- 21. 02. 2009 ob 14:49
- Prebrano 989 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 9
