Ne bom prišla k tebi, mi je rekla rodnica.
Ne bom skuhala juhe iz ostankov,
v katere so padli nedolžni rokavi.
Ne bom govorila o vrhu kristalov,
ne bom te iskala v lobanji,
ki hrani z jezikom tvojih besed.
Ne bom hodila za sivimi vlaki.
Ne bom krpala plastične knjige,
v kateri sem žgala tvoja zavetja.
Ko boš stala sredi tujega pekla,
prestrašena gola neznanka,
in boš z jajci režečega prašiča
obmetavala vsevedna nebesa,
ne bom spletala pajkastih niti
za tvoja doječa mednožja,
ne bom izkričala Pepelkine buče
za netopirje in ženine ptic.
Ne bom objemala tvojih sinov.
Tam bom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!