Hladne reoke, vroče srce
nežno se dotika
jutranje trave.
Petje ptic na širnem nebu
privablja nazaj dotik
sreče in veselja.
Zbujene oči
in zaspano telo se
tiho vedno znova
prebuja v megleno
aprilsko jutro.
Nastane TIŠINA...
MIR SPREGOVORI...
Dotik jutra me prebudi
in petje ptic pospremi
spet nazaj na pot
v nov dan z nasmeškom
na obrazu postlan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragan Ignjić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!