Raztresi jezo

po minskem polju

naj se vidijo boji,

da ne bodo samo čakali

kakor v zobni čakalnici

prestrašene misli,

prelomi tišino

četudi z jezo,

naj vsaj ta oživi,

naj požene kri

po telesu,

da se meso napolni

rdeče vlage.

Vso jezo prebrodim,

poznam kletko

a ključev nimam.

Je zaropotalo

in mi vzelo

eno samo srce,

zdaj diham plitko,

kakor riba na suhem

sanjam veliko morje,

ki raste skupaj z oceanom,

polnim misli

in zaposlujem možgane.

Pojutrišnjem si

privoščim več časa,

z manj koraki

med bajoneti

hrabrim poraz.

IŽ-lev