pa saj to sploh niso pesmi! je čivknil božji volek in
se spremenil v harmoniko. ni pečenke brez masti
in vsak poskus, da bi ubežal literarni kastraciji, se
praviloma konča v muzeju voščenih lutk, v kropu.

a netopirji nimamo srca: svoje transparente smo
narisali z biči na muskulaturo previdnih akrobatk,
na penaste hrbte bikov. prenočujemo v marinadi

iz bobnečih besed, ob tabornih ognjih brezumja,
dokler nam plevel ne zašije ustnic v svetohlinski
molk, ki ga prostodušno prodajamo kot zdravilo.