Gledam ljudi,

ki se spreminjajo v zidove.

Koliko človeka je v enem zidaku?

Opeka na opeko raste v trden značaj.

Pokončne barve se tiščijo v očeh

in na obrazih nemirno stoji fasada skrbi.

Dihanje je le prenos zunanjosti v notranjost.

Milost se bere kot zapis na enosmerni tabli.

Pokopališče sužnjev vztrajno vesla naprej.

Brez obljub je veselje večje in v dolini omejenosti poplavlja.

Sanje se obešajo na izjokano nevihto.

Dim čaka v telesu, da prižge ogenj.

Strah je danes naš vsakdanji kruh.

Cepljenje časa prinaša dvoumje.

Svet se oži in vse je pogledalo v ogledalo.

Odseva ni bilo.

Dare Gozdnikar