Ležim na odru.
Zunaj cvileče zavre in zatrobi.
Potem poči.
Spomin na Tadeja. V praški gostilni
pijeva pivo in jeva preste po petindvajset kron.
Prekotalim se na bok in sežem po tekstu.
Predelati moram še dva prizora,
potem pa dokončati članek in oprati perilo.
(Pivo in preste ob Vltavi so
neskončno prijetnejše opravilo.)
Moška vpijeta v tišino dvorane.
Je svet res oder?
Sem danes že nahranil Erosa?
Zaprem tekst in odgrnem zaveso.
Prevržen stol,
umetna brada
in
reflektor - kot življenje.
Pesem, v kateri je oder življenje in resničnost igra, vsakdanja na pogled, a s to dvojno perspektivo in vrivanjem spomina in odsotnostjo nekoga in prisotnostjo nečesa drugega dobiva globlji kontekst, čestitke,
Ana
Hvala, Ana ... in vse dobro :)
Se veselim srecanja v soboto ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!