Matere
ponižana
s skodelico kave v rokah
zatajena
z gumijastimi škornji na nogah
otovorjena z nemočjo
in očitkom sinove vesti
ki se vleče
za zarodom
ga duši
s prekletstvom ponižnih
pred vrati pravice
s praznimi pestmi
ne stopajo vse bičane matere
dvignjenih glav
s culami vztrajnosti
ne potisne vsaka
cize na vzpetino
in pokaže kako se posvoji
sreča
s široko odprtimi očmi
in z ljubeznijo
ki ne očita
*
so Francke in Mete
vsaka od njih da
kar največ zmore
in najbolje zna
Odlično, Irena! :-) Res je, vsekakor; kar nikoli ni bilo nikakršnega dvoma. Priklon materam, seveda.
Lp, Sašo
Hvala, Sašo.
Pa saj vemo - življenje se da, da ga vsak po svoje zapacka :)
Lp in vse dobro :)
Zelo lepo povedano, pi - irena :)
In čestitke ob današnjem prazniku!
Hvala Almaya in enako, seveda :)
Lp
Pirena :)
Odlična pesem. Lepo da omenjaš tudi tiste v gumijastih škornjah in praznih pesti.
lovrenka
Lovrenka, odprla si mi še en pogled na pesem. Hvala :)
lp
i-
No, ta zgodovinska slovenska materinskost je res grozeča, temačna in turobna, da si zasluži biti tudi na tak dan prinešena v prvi plan ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 03. 2016 ob 16:17
- Prebrano 898 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 599.78
- Število ocen: 23