Možda, samo možda sam u pravu ako metafore prevedem u jezik, nemušt, nemilosrdan, nehuman i gotovo neljudski, prevedem u Danas... koje nas ogrće novim, izopačenim odnosom čovjeka prema čovjeku. Ako sam doživio pjesmu onako kako je zamišljena, onda još moram reći da je izuzetna!

lpm

Hvala, Mirko, tvoj "prijevod" ne bi mogao biti bolji ;-)

lp

Breza, smo

tisti, ki smo vse pozaklenili svojo lastno dušo, da ji ne pustimo niti da malo pogleda lepi svet, zdaj dihamo ozko in kratko, kot na povodcu...  .

Tako sem jaz dobila občutke, ko sem brala tvojo pesem in res sem se ujela,

diham kot na vajetih, ne vem zakaj.

Super pesem, čestitke.

Lep večer na materinski dan, hope

Hvala, draga Irena! Vsi smo na določen način ujeti in hkrati vsi blazno hrepenimo po ljubezni, večji človečnosti, varnosti ...

Lepe in vesele praznike!

Mirko, tudi jaz se pridružujem tvojemu občutju pesmi. Morda je za vsemi strategijami zaklepanja velik strah - od kod pride in mu je sploh moč ubežati, je dovolj, da smo nevidni, neslišni in nevpleteni? Globoko pomenska pesem, ki sili k razmišljanju, čestitke,

Ana