ZAPIS***

Tuga mi se uselila trajno. Osećaj kraja, pravog kraja sveta koji poznajem. Nekako znam da smo sve ovo vreme sedeli u mraku i čekali da se nešto promeni, sa slabašnom nadom koja je ličila na plamičak sveće na vetru. Sad samo čujem teško uplašeno disanje.Čuješ ga i ti.Dopire kroz zidove. Strah je napunio sve oči.Nisam odavno sretala poglede. Izbegavali su susret, skrivali se ili uporno išli ka zemlji. Ovih me dana presreću ogromne ljudske oči, ruke traže moje ruke i samo strah, strah koji se cedi preko lica i ljudi, strah koji parališe... Kakvo je ovo zlo proleće u nagoveštaju? Sve mi se čini da ćemo krenuti na put...

Potrošila sam zadnje utešne reči. Samo ćutim, reč jednu ne umem da prozborim. Drhtim kao prut pri pomisli da ne znam koliko će potrajati i da li ćemo izdržati...

Plačem, danima plačem i ne znam otkud ovolika tuga. I ti plačeš, znam, krišom, noću... Čujem ti jecaj... Čuješ li ostale? Najjače se čuje pred zoru, kad utihne gradska buka... Kajanje? Žaljenje za propuštenim prilikama da popravimo sve loše stvari?... Moglo je bolje, mnogo bolje...

Znam da će se roditi opet jedna lepa zora, zora novog sveta, novog dana, novih boljih ljudi. Strah me da neću izdržati, da je neću dočekati, da će mrak, tama, zlo biti poslednje moje pamćenje koje ću poneti.

 

Imaš li večeras slobodan zagrljaj?

Samo me malo u njemu drži,

malo me u njemu zaljuljaj,

daj mi snage da izdržim...

 

Februar 2016

Milena Vučković

li

li

Poslano:
26. 03. 2016 ob 09:09

Imaš li večeras slobodan zagrljaj?

Samo me malo u njemu drži,

malo me u njemu zaljuljaj,

daj mi snage da izdržim...


Lepo.


lp

Zastavica

tomi

Poslano:
26. 03. 2016 ob 09:49

Vate se je vselila velika čustvenost,

ki se potencira ob pogledu notranjih nevšečnosti,

ki v tvojem sedanjem razdobju življenja

prevzemajo moč nad teboj.

Solze so edini izvir, ki blaži nespokojnost duše

in nadzoruje razmerja med njo in tvojo modrostjo.

Živimo v času, ko se nad nami pojavlja

poplava strahu in negotovosti,

a vedi da stojiš na bregu sigurnosti,

odmaknjena od te posvetne nesloge življenja.

V tebi so rezerve moči 

do še hujših situacij, ob katerih vidiš.

da si obdana  z nami.

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
26. 03. 2016 ob 12:07

Kad emocije klonu, kad popucaju njihove strune... tako se tinta razlijeva, upravo tako kao što umjetnik čini. Sjajno si upit sebi i svijetu - koji propada, briše se, nestaje, tone, zalazi za horizonte s kojima smo otpjevali svoja djetinjstva i svoje mladosti - odaslala. Ali svijet kao takav (kao ovaj naš, današnji) nema uši, niti bilo kakav senzor da bilježi, vidi, čuje, niti dovoljno pokretačke snage da se gromoglasno zapita što će biti sa onim DOBROM koje stanuje u našim egzistencijama, niti će dublje ići pa se upitati Zašto je to dobro stvoreno i njegovano u nama???!!!...................................

lpm

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
27. 03. 2016 ob 11:53

Li, hvala od sveg srca!!! Srećan Uskrs!

Lp Milena

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
27. 03. 2016 ob 12:00
Spremenjeno:
27. 03. 2016 ob 12:00

Dragi Tomi,

vreme je teško i teško je dušu sačuvati... Vidim izvor nesreće i bola kod drugih ljudi, a mene boli njihova zaslepljenost i nemogućnost izdizanja iz ovog svakodnevnog sivila. Bilo bi dovoljno da samo pogled okrenu ka svetlosti i bili bi manje nesrećni... Duša me boli zbog ovolike nesreće, zbog pomračenja svih ljudskih vrednosti u ovom zlom, hladnom vremenu.

Hvala ti veliko na divnom komentaru.

SREĆAN I BLAGOSLOVEN USKRS ti želim!

Milena


Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
27. 03. 2016 ob 12:10

Dragi Mirko,

ono čemu su nas učili, naše vaspitanje, razlikovanje dobrog i zlog, svaka vrlina kojoj smo težili i težimo, sve je izokrenuto i više ništa ne važi... Tačno tako - svet u kome smo odrastali nestaje u mraku pomračenih vrednosti, a meni ne preostaje ništa drugo sem suza... Plaču svi. Gotovo svi su nesrećni, ali ne razumeju zašto... Nije čovekovo da bude mašina bez osećaja koja će grabiti materijalno, koji će gaziti preko leševa bez griže savesti... Čovek je od ljubavi, iz ljubavi i za ljubav stvoren i kad ljubav guši u sebi u ovo bezosećajno vreme, onda je nesrećan i uplašen... Mi koji vidimo i razumemo uzroke te nesreće, nesrećni smo zbog patnje koju vidimo i kojoj uzrok znamo, kao i lek, ali nas ogluveli ne čuju... 

Hvala ti na divnom osvrtu!

Želim ti od srca SREĆAN I BLAGOSLOVEN USKRS!

Milena

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
27. 03. 2016 ob 20:29

Hvala ti lijepa, Milena!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milena Vučković
Napisal/a: Milena Vučković

Pesmi

  • 25. 03. 2016 ob 20:38
  • Prebrano 674 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 301.48
  • Število ocen: 12

Zastavica