Čarovnica z metlo jezika

udrihaš po glavah polnih

slame ki nočejo se vneti.

Deset naglavnih grehov

so ti že davno naprtili

sramežljivi inkvizitorji

ki sanjajo mednožja

tvojih sanjavih mačk

na žlicah kosovirjev.

Hudič uživa v tvoji družbi

in tudi meni je lepo ko

vaju gledam kako se

ljubita v tobačnem dimu

ko inhalirata minljivost

večnega trenutka na

obrazu prešvicanega gneva.

Bila si zraven ko sem se

rodil preklela si mojo bit

ker nisi bila povabljena

na slavje ob mojem rojstvu

zdaj se ti maščujem

z ostrim jezikom tvojega

orožja ki ga brusiš ranjena

od ovdovelega smeha

v tem razdevičenem času.

Mrha komunistična kot

ti pravijo zakrneli zarodki

nikoli prebavljene maternice

krasnega novega slovenskega

sveta ki kujejo zarote proti

tvoji drugačnosti takšna pač

si prekleta kadilka in stiho

klepka ki nočeš biti tiho.

Zdaj naj bom jaz tisti ki naj

podtakne ogenj tvoji vnemi?

Zakaj ravno jaz moram

skrbeti za tvojo odrešitev

iz tega blata podtikanj in

obrekovanj ki si ga mažeš

kot sol na nesmrtno rano?

Mogoče pa se še srečava

da lahko tokrat pa jaz

odsvetujem tvoje rojstvo

v brezbrežje krutega

materinstva ki si ga vedno

sovražila celo bolj od

same sebe do takrat pa

še naprej brusi kremplje

na parnasu togote in lepote

kamor si že davno preselila

svojo bit norice da nas

popelješ na obalo razhajanj

z vsem kar nima več

pomena ne za nas ne zate.

Bodi dobro to ni več bonton!

Pozdravlja te Vid Sagadin Žigon.

vidzigon