Novo pesem pišem.

Pomladno.

Primi me za roko

odprla si bom plašč

da mi sonce pogreje

prsa in trup

tebi bom pustila

nove letošnje sanje

da vidim kako zorijo

kakor zorjen sir,

v katerem ima čas svoj čar.

Ko leževa ne pozabim,

da sva skupaj.

Dlan z dlanjo,

noga ob nogi,

kakor na novo

vzburkano morje

v prelestu žarkov,

Mesec se gleda

v ogledalu

jaz pa se vidim

in čutim v tebi.

Lepa je ta pomladna pesem

kakor dih za dihom srca

ki ga znova čutim

kako nežno utripa.

Zdi se,

kot da je danes

vse popolno.

Ne daj

da se motim.

IŽ-lev