mejniki
spolzki
kot postarane ribe
mejni kamni
molčijo
kot grenki kruh iz otrobov
trpko okameneli
na stičišču prostorov
kjer veter zamre
in se zastave nagubajo
kot koža učiteljice
tri leta pred zasluženim
odhodom v pokoj
spokojni kot mrtvi otroci
na ulicah oddaljenih razsutih mest
čakajo
da prideš mimo
jih pobereš
pobožaš
njihova kamnita lica
in zdrobiš
svoje okamenele strahove
urednica
Poslano:
21. 03. 2016 ob 22:22
Spremenjeno:
27. 03. 2016 ob 18:13
Četike za aktualnost!
Ko bi le ta pesem lahko prevzela funkcijo ogledala ... a bati se je, da jo bo zaradi domačijskosti nagubanih zastav le stežka, saj so zastave prevzele vlogo pripomočka, ki polira mejnike ... okameneli strahovi se tudi zavijajo vanje (in se tam počutijo varne kot protimigrantski demonstrat s kapuco poveznjeno globoko čez oči)!
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 21. 03. 2016 ob 16:09
- Prebrano 754 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 537.1
- Število ocen: 16