Plešem nad prepadom svoje Biti.
Vsak korak lahko je usoden.
Rad ušel bi a ne morem uiti.
V duši suša v srcu pa povodenj.
Igram se igro s samim sabo.
Kot jara kača vlečem se za rep.
Sedla so že davno padla s konjev
držim za grivo se ko gremo na potep.
Naj cigani ukradejo me v nebo
naj odpeljejo me tja kjer ni sveta.
Kjer ne more me doseči lačno oko
kjer želja ni več prostitucija srca.
A če že ne morem tja kamor želim
naj vsaj zaplešem v tebi striptiz Jaza.
vidzigon
zakaj tako žalostno,
je morda vzrok zato?
sedla je na mojo dušo, lepo ... lepo
lp gorski javor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vidzigon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!