Mana

 

Učim se govoriti

pred obličjem slepe ptice.

Ne vem ali jo hranim

ali me ona vodi v brezpotje.

Opne sveta so prekrite

z izrastki,

iz katerih mezijo

srebrne kaplje vdanosti.

Dišeča smrekova smola

celi stopala,

prah se obetajoče svetlika;

sklanjam se

k svojim stopinjam.

Vedno bolj nema postajam

in ptica vedno bolj prosojno

razpeta čez nebo.

Zavem se:

ves čas sem čakala,

da zapoje.

 

 

Leona

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 03. 2016 ob 21:33

Rahločutna pesem, ki se zelo dotakne: izbirati besede, da bi slepo ptico pripravila peti ... izbirati samotne poti in opaziti sleherno stopinjo, onemeti v želji, da bi se srž (petje ptice) prebudila ... čestitke,

Ana

Zastavica

Leona

Poslano:
25. 03. 2016 ob 19:24

Hvala za trud in za mnenje. Lepe praznike zelim!


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Leona
Napisal/a: Leona

Pesmi

  • 20. 03. 2016 ob 01:50
  • Prebrano 393 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 341.59
  • Število ocen: 9

Zastavica