Mana
Učim se govoriti
pred obličjem slepe ptice.
Ne vem ali jo hranim
ali me ona vodi v brezpotje.
Opne sveta so prekrite
z izrastki,
iz katerih mezijo
srebrne kaplje vdanosti.
Dišeča smrekova smola
celi stopala,
prah se obetajoče svetlika;
sklanjam se
k svojim stopinjam.
Vedno bolj nema postajam
in ptica vedno bolj prosojno
razpeta čez nebo.
Zavem se:
ves čas sem čakala,
da zapoje.
Rahločutna pesem, ki se zelo dotakne: izbirati besede, da bi slepo ptico pripravila peti ... izbirati samotne poti in opaziti sleherno stopinjo, onemeti v želji, da bi se srž (petje ptice) prebudila ... čestitke,
Ana
Hvala za trud in za mnenje. Lepe praznike zelim!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Leona
- 20. 03. 2016 ob 01:50
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 341.59
- Število ocen: 9