Tik preden
se bo vse skupaj začelo
se je potihoma opazovalo
ko je spregovorilo v že prebranem
in v počasnem že izgovorjenem,
kot nežno pripenjanje na dva skrajna pola.
In ko se je že zazdelo,
da se bo začelo
si je vzelo še ščepec nečasa,
raztresenega in nemirnega v še ne prebujenem.
Malo še, le toliko,
da zavzame obliko v odgovarjajočem odtenku,
da se polasti pripadajočega z namenom,
da se občutek premeša s smislom,
da ko ve, ve,
in ne išče nikakršne pomoči,
brez ciljajočih nakan,
da obstane hipen.
Do začetka
se bo izluščilo še v nedrjih
in se sramežljivo osmukalo s pohodom,
kot da bi se napovedovalo vnaprej v dalj
in še dolgo po preteku vekov.
Ni se še izteklo,
vanj poskuša, do skozenj ob sočasnem,
nihajoča tekstura prostočasja,
vrezana do mere.
Zdaj, zdaj, se bo začelo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!