Razdrobljena med pogledi,

ki si jih izmenjava,

še preden ostaneva sama,

so morda drugim neopazni.

Zaslutim svoje ime na tvojih ustnicah,

še preden ga izgovoriš.

Moj glas prekineš s poljubom,

niti ene same besede mi ne dovoliš.

Ni časa.

Onkraj zidov ne obstaja nič,

le midva.

Med črnino in soncem,

v odblesku mačjih oči

in ognju, ki buhti v tihem prostoru

mi na ustnice privre ime,

ki ga smem izgovoriti le s šepetom.

Tvoje ime.

Almaya