Postopanje
Med postopanjem
sem s stopalom dregnil v kamen,
ki se me je po vseh teh letih spomnil,
kako sva se igrala in si podajala vodo v zrak,
in raznobarvne balone mnogih vesolij, ki so, če so padli
na suho travo, bučno zapeli pesem v pozdrav. In kako se je smejalo nebo!
Zemlja je kriknila kot prvi petelin na vasi,
ki prižiga sobam svetlobo v jutro.
Jajce se je pravkar izvalilo.
Morje je ganjeno.
Ugnezdeni smo.
asociacija na en Jesihov verz:
Je kamen, ki vekove se obrača v malkuži v zrak, da kdaj nebo bi videl ...
Super. A imaš pri roki celotno pesem mogoče?
ne, se pa nahaja v knjižnici: Milan Jesih Soneti (1989)
Hvala Matej, si jo bom ob priliki sposodil.
Lep pozdrav
Dare
Meni je zelo všeč ta zorni kot, te poosebitve ... zamenjala bi samo tale verz: Morje ganjeno joče. (malce meji na klišejskost - morda pa samo spremeniš glagol?) Kaj meniš?
Lp, Ana
Se strinjam, res je malo klišejsko. Mogoče: Morje ganjeno spi.
Kaj meniš?
Lep pozdrav, Dare
Poslano:
24. 02. 2016 ob 09:53
Spremenjeno:
24. 02. 2016 ob 09:57
Naj razložim, zakaj sem napisal prvotno Morje ganjeno joče.
Morje ponazarja žensko takoj po porodu prvorojenca, takrat je človek ganjen ob pogledu na otroka in ponavadi celo malo zajoče. To sem imel v mislih, ko sem to prevedel na življenje, ki je nekako skozi evolucijo prišlo najprej iz morja, vode , in potem naprej v druge oblike...
Morje ganjeno ječi / valuje / ali preprosto Morje je ganjeno?
Lp, Ana
Morje je ganjeno. ( manj je več )
Lep pozdrav
Dare
Lepo, zdaj se mi zdi, da povsem gladko teče in pred notranje oči postavi naša otroštva, vse kamne in gnezda, ki smo jih postopno prestopili, pohodili, zgradili ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 19. 02. 2016 ob 10:16
- Prebrano 930 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.1
- Število ocen: 10