Prihajanja
cveti mimoza
osipa meden prah
ob kamnitih valobranih
ki jih liže burja
val zapljusne
ugreznjene sledi
v plitvino kane
košček oči
razblini odsev
rdečih lic
in temnih las
spomin
raztrgam kožo
pod katero sem obstala
pomlad seže v zgoščeno kri
iz spravljenih želja
zgiba čolničke in žerjave
nemir zapluje, poleti
privzdignem ti uvele veke
glej, še sva
in po objemu spet diši
O, zadiše lepo ti ti spomini, ko cvet mimoze se odpre, poletiš kot ptica v daljo z njimi, da zajadrajo še tja v srce ... Čudovito, Irena! :-)
Lp, Sašo
Hvala ti, dragi Sašo :)
Lp, I
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 02. 2016 ob 09:25
- Prebrano 744 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.5
- Število ocen: 14