Ko izpipajo srce

nastane namesto njega kamen.

Trdi, brez besed s hitrimi odhodi.

Dotiki postanejo hladni

in besede same sebe redčijo,

nimajo več vejic, ne glasu.

Ko iztrgajo srce

nastane prazna  jama

v kateri ni več življenja,

ni več mehkih besed,

ne vprašanj in ne odgovorov.

Prazna tišina zavlada

in eden vpliva na drugega,

da se tudi drugi ohladi.

Tako se dva kamna  na kratko pozdravita

končata kot dva nikoli spoznana tujca,

kot bi se svet obrnil na 180 stopinj.

Vse je drugače, strupeno kot mušnica.

Vlečeva smisle iz nesmislov

delava pike prehitro

ničesar več si ne poveva

mrtva tišina nastopi prav kmalu.

Tolaži te ogenj ki ga grejejo

samo zate, za tvojo bližino,

da te ne zebe.

In pozabljaš na hlad,

dokler ogenj te greje

in ko bodo odšli

bo hladno

kot v Postonjski jami.

In ne bova se več pogrela.

Brcnali naju bodo s poti,

da bo pločnik bolj raven.

IŽ-lev