Te oči,

v katere sem zrla od blizu,

so polne jantarja in črnine,

spominjale so me na nek drug obraz.

Te iste oči,

ki so me ukleščile in me ne izpustijo,

so nabite s strastjo in brezčasjem.

Poznam jih od prej, v njih

je domačnost, ki te bega.

Meni pa je popolnoma razumljiva.

Ne bom ti več govorila,

od kod se v resnici poznava,

poišči odgovor v sebi.

Morda bi se moral zazreti v moje oči,

tja se je resnica skrila.

Ne boj se trenutka,

ko bova ostala sama.

Almaya