Mnogtere komete, mnogtere poete,
je videla v soju večera samvati,
kjer sonce zaide za peklenskimi vrati;
v luno je lajala Lajka ves dan, 
ko je pridirjal dol po Ljubljan,
en mož dobro poznan.

Jo vrli je možek videl vso srečno,
v spletkarijah in reglanju kot večno,
ujeto v etru večernega bliska,
ko gužva v štacuni več ne prtiska.
Je zapelvala mladenče pretkano,
ko možek obljubi ji dušo prodano.

Na starem obrazu so gube zbledele,
ko pesnik se spomnil je mlade Angele,
kako je v cvetu mladosti osvalaja gore
in plezala gor na zelene vrhove.
Ko plesala je še v mini pri Kazini
in v senci zavila en čik pri Mladini.

Jo pecajo mladi ribarji veselo,
ker v mislih imajo še mlado Angelo,
prešerna se brani in malo zdihuje, 
nato pa pod lipco zeleno modruje:
Če plesat grem z možicem dobro poznanim
se lahko nadejam cekina v Ljublani.

Miga mu z boki in zapeljuje,
ker možek nestrpni že tako pričakuje, 
da ga Gelca položi po tleh,
kot parketar svoj pod in muzkantar svoj meh. 
Pa se stara ženica je malo zmotila,
ker prej je premalo šnopsa zvrnila.

Je pravil ji žrebec poskočni,
da kjer Ljublanca kalni pridruži se Savi,
slišal je njeno reglanje in močni
Slovenci so peli o nje lepote poročni. 
Glej Gelica zala pripravljen sem zdaj,
le Gelica zala ne reci zakaj.

Pa reče mu Gelica stara,
le ob drogu še zate nisem plesala.
Daj greva v diskača ne dance,
daj greva in plešiva kot nora vso noč,
potem pa ti dam še poljub vroč. 
In šla sta v pekarno nato pa še na dance v Cvetličarno.

In plesala sta kot nora vso noč,
nato pa ji je možek dal še poljub vroč.
Auuuu!!! Opeče se stara Angela,
to je pregorko sm čist zardela!!
Zmešala je hitro en viski in vina peneča,
da le ohladila bi usta žareča.

To so videli drugi in vsi ostrmeli,
Le kaj vse se pripeti tej stari Angeli, ...
Ko bila bi še mlada in neporočena,
bi rekel da je še res tako zaželena. 
A zdaj pa jo vidim vso opečeno - pijano,
to ženše staro, prodano.

So brž pripeljali se reševalci
naredili en šluk in jo nesli postrani
vso zapuščeno dol po Ljubljani. 
Jo povotkin možek je gledal v daljavo,
ko le imela bi službo tapravo....
A kaj naj, tako je ko življenje ni pravo.

Ji kliče še žrebec tja v rešilca,
da bila je v diskaču prava kobilca,
da plesala je plese vsem čisto neznane,
da je najbolša ko Amor v srce zadane. 
Pa ji reče da je vseeno več noče,
da raje ima ženske cvetoče.

Pa so reševalci zaprli vrata od rešilca,
za njimi se joče še stara kobilca. 
Lajka še laja podnevi v luno,
a v Ljublani imajo le mlaj in ne meno.
Za možem še slišal še glas je doneč,
al Gelice videl nobeden ni več.