prerojena

Mislila sem,

da sem samo še lupina,

krhki ovoj,

ki misli le,

kar mislijo drugi.

 

Čuti le to,

kar čutijo drugi.      

                                             

Govorila sem,

kar so želeli.

                                            

Ljubila. Čeprav težko.

Izrekla besedo,

ker sem jo morala.

 

Izgubila sem se.

V labirintu teme,

se je skrivalo okno.

Pristopila sem. Ga odprla.

Povabila sem se v življenje.

Potegnila  utrujeno telo iz utvar,

ter si zbistrila duha.

V lupini se je našlo jedro,

srž življenja,

ki ne kloni več nikdar.

 

levcek

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 11. 02. 2016 ob 10:23
  • Prebrano 583 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 283.13
  • Število ocen: 11

Zastavica