vžgale so niti
v tleče kladivo
še misliš da tiho
a mučno in živo
plesala so vrata
le zrkli sta hlipali
vegast obred
šle so prekratke te
noge presladke
in v jutru spet legle
v hladen drget
porezale sence
so niti v žilah
za ljubljeno svilo
zgostil se je sum
scefral si predivo
minljivo mamilo
v sebi gojilo je
skrušen trepet
brusi se brusi
zdaj brusi predivo
trga cefra se
ko tolče kladivo
in še gredo noge
prekratke nožice
kar teci kar hodi
povsod so že niti
povsod so že niti
glej brusi se brusi
poceni gorivo
ob jutru boš preč
Spentljala si črke v žive besede in te so vzval'vale v rime vesele ... lepo, lepo, Gospodična! :-)
Lp, Sašo
tudi meni zelo všeč
lp, M
Sašo, hvala za te besede, vsekakor ti vračam poklon. :)
Levček, hvala prav lepa tudi tebi. :)
Obema želim vse dobro,
A.
Ritmična rimanka, vse prej kot vesela, atmosfera se zdi apokaliptična, pesem, ki na poseben način cefra bolečine in jih kuje v nepozabo ... čestitke,
Ana
Ana,
najlepša hvala tebi in uredništvu za podčrtanko! :)
Vse dobro,
A.
Ana,
malce sem brala tole pesem, pa sem opazila, da sem jo objavila z nekaj napakami. Ker je sama ne morem popravljati, bi lepo prosila, če je možno, da se spremeni 4. kitica, in sicer takole:
brusi se brusi
zdaj brusi predivo
trga cefra se
ko tolče kladivo
Res bi bila hvaležna ... :)
Veliko sonca in hvala
A.
Urejeno, tudi tebi sonca,
Ana
Ana,
najlepša hvala! :)
Vse dobro
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!