berem
brskam
nič dovršenega
same preproste reči
takšne kot se spodobijo
za popraznični dan
otrdelega trebuha
in kličem
v močvarasti dan
naj se izčisti
v lahkotnost barv
ki polzijo
v rahlo nagnjenost
na zemeljsko ožino
najinih teles
ko me sprejmeš
z očmi pohotnega mornarja
postaneš za hip
ukineš čas
in me na izbrisanih tleh
poviješ v hrustljavost
v zgornjem režnju oblaka
se odpre dvom
kaj če lažem sama sebi
Andrejka, tudi jaz imam idejo za nadgradnjo te tvoje močne pesmi: kaj če bi vrinila pred zadnji verz eno prazno vrstico in ga s tem poudarila?
Seveda vem, da gledaš na svojo pesem z drugimi očmi kot jaz, zato boš najbrž pustila pesem takšno, kot je. Popolnoma razumem.
Lp M
Draga Andrejka,
marsikaj se sprašujemo, za nekaj najdemo odgovore za drugo je morda potreben
še čas. Napisala si odlično, odkrito, direkt, včasih me zaboli, zdi se mi, da bi napisala kaj takšnega, če me potem odkrito ne bi preveč bolelo...
Ti povem da pišeš globoke pesmi in čestitke, res. VSE DOBRO ANDREJKA.
Lp, hope
Maatjazh, včasih sem pisala na način kot mi ga predlagaš, sedaj pa ne več. Hočem, da pesem tako vsebinsko kot oblikovno deluje kot celota, le da miselne preskoke včasih poudarim s presledkom sredi teksta. Morda nimam prav, sama ne vem. Morda imaš v konkretnem primeru ti prav. Zanima me, kaj bi ob tem vprašanju vedeli povedati uredniki. Vsekakor hvala za namig. Pa lep večer
Andrejka
Draga Hope, res je, vsaka iskrenost v pesmi je ranljivo tkivo, zato moramo ustvarjalci sami presoditi kako daleč se bomo 'zapisali'. Zelo sem ti hvaležna za tvoj odziv. Toplo se pokrij v tem snežnem večeru in naj ti bo prijetno
Lp Andrejka
Zelo iskrena! Odkriva, kako nam v praznosti dneva tudi telesnost poraja dvome.
lovrenka
... in potem se vse zlije v nov svetel dan ... hvala Lovrenka.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!