Pogreb mojega življenja
Umiramo že ob rojstvu.
Enakomerno z neenakomernim pospeškom.
Leto beži kot blisk in mine.
Desetletje se obrača.
Čas povozi prvo gubo.
Zakajena pljuča! Pljuvajo katran.
Sinu se rodil je sin.
Moja glava polna informacij.
Umor v ulici našega soseda.
Doma strah in groza.
Časopis naklada, govoriči.
Beseda na besedo in smo tam …
Pogreb vsakega življenja Primosrajtmajerevsky,
prav vse je tako kot si napisal in z vsem tem se umira...
Natančno v tej smeri. Direktna, odkrita pesem.
Lp,hope
Hvala :) ti :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Primosrajtmajerevsky
- 28. 01. 2016 ob 17:30
- Prebrano 553 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.37
- Število ocen: 6