Imela sem dve gnezdi. Iz prvega je prhutal pogled na Uršljo goro, zmeraj pokončno, zmeraj prisotno, oblečeno kakor je velevala šega letnih časov. Z vrhov se je spustil na sotočje Meže in Drave, ki sta se spletali v kito kot rdeče rjavi in sivo zeleni kodri. V isti strugi sta razpustili svoje pramene po toku. Drugo gnezdišče je bilo ob sotočju, kjer je dišalo po rečni mivki. Včasih so se prikazale plitvine kakor otočki zakladov, polni pisanih prodnikov. Takrat, ko so oči še imele krila.
pogled na reko
valovanje naplavi
košček spomina
z oči odpadla krila
razpiha minevanje
O, kako čudovito prhutanje nostalgije... Kar poleti pogled skozi okno... :-)
Lp, Sašo
Hvala, dragi Sašo. Ko se oko zamegli, se kdaj pokažejo za njim jasne slike :)
Lp
Irena
Pazi: dve gnezdi.
Sicer pa lepa nostalgična,
lp, Ana
Ups.....
popravljeno
Hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!