Rahlo brezbrižno
čas odšteva dneve
in najin včeraj
tako daleč nazaj
kot dva veterana
obujava spomin na takrat
in nekoč
danes polnih ust
jutrišnjega dne
ki je daleč
mogoče predaleč za naju
mogoče
je najin zadnji ples že mimo
mogoče slutiva
da jutri ne pride za naju
a si ne upava tega izreči
ne naglas
ali ne še
mogoče nikoli
in ko nocoj
zopet sedeva si pošiljat besede
ne povej naglas
tudi jaz ne bom.
Kako topla resničnost veje iz tvojega zapisa,
nosi v sebi popolnost tiste resnice,
ki jo tako radi zamolčimo,
a v podzavesti je bila in enkrat se bo nadvila
nad vsakega izmed nas.
Enkraten si. S spoštovanjem Tomi
Igor, žalostna, zelo žalostna. A biti pesimist je tudi hud občutek.
Lepa zelo žalostna pesem.
hope
Lepo pozdravljen Tomi in hvala ti za komentar.
Prijeten dan ti želim.
Igor
Helou Hope in veš le dan je tak hecen, drugače me je pa sam optimizem :)
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!