Nekje roka tipa za roko
drugje druga greje ljubljeno
mogoče roki sklenjeni v bran
so blizu roke ki se obrača stran
včasih dlan stisnjena v pest
udarja v poku osamljenih sten
vedno pa roka pošteno stisne roko
ko skozi dobre misli zre oko
občasno roka gladi gladine dlani
in včasih se z nohti vanjo potopi
saj prsti so kot tipalke teles
ki iščejo kratko pot do nebes
in s prsti roka roki prerokuje
da po globokih črtah pluje
in roke ki nemo tleskajo
so roke ki zadnjič mahajo v slovo
in so roke s sklenjenimi prsti
ki počivajo v zaprti krsti
in so roke ki s stiskom roke
pletejo človeški most
in roka ki roko umije in roka
ki nekomu srce povije
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!