Pridi,

sedi na klop

sredi parka,

da naju obsije mesečina,

pridi

k meni.

Vedela bi,

če bi se noč spustila

brez pozdrava

in

odšla bi tudi midva

brez slovesa.

Kajti mesec je

v svojem krogotoku

vzpenjanja

(vabi mladost,

da se predaja)

in

padanja

(odvrže, 

kar zavaja)

povsem

dvoličen

in iskren.

Vedela bi,

da sva videla

nočno nebo

in

začetek dneva -

oboje je svetlo. 

Odidi,

naglo in radostno,

kot si prišel,

kot odide vsak, 

ki prisluhne

in sliši mesečino.

jaz