Zlikajo me Po-meh-kužijo v brozgo
pohotne starke Grizem ostanke
lastnih strani Se berem kot kolesje
ki se zabada v okostje Samo podobe
so si rečem in izginem Samo človek
izpraznjen v svoji širini Obstaja
nenapisano pravilo tanjšanja v
raztegovanju Ko razširjam noge
se zmehčam v odtis zobovja na
tvojem vratu Sem ti Sem razbolelo
telo ko me stisneš v škatlo štiri
krat štiri Sva skupaj tam Sva
skoraj cela v dvojini ki
plahni Mogoče sva
zakrnela prsta
dotika

Helena Zemljič (MalaSenca)